Ime mi je Nebeški človek doma sem v vasi Evangelij
Od ponedeljka, 8., do nedelje, 14. maja, založba Družina v Sloveniji gosti kitajskega pričevalca brata Yuna.
Nocoj ob 20. uri bosta brat Yun in njegov sin Isaac pričevala v kulturnem domu v Komendi, jutri, v soboto, bosta ob 20. uri misijonarila v cerkvi sv. Mihaela v Grosuplju. V nedeljo, 14. maja, pa ju boste lahko poslušali v Moravčah ob 10. uri pri maši in Novem mestu ob 18. uri v Zavodu Friderika Ireneja Barage.
Misijonsko pot ob ponatisu knjige Nebeški človek, izdala jo je založba Družina, sta kitajska pričevalca začela s tiskovno konferenco v prostorih Družine in obiskom parlamenta, kjer je brat Yun poslance pred nagovorom povabil, da skupaj
molijo, v sredo sta obiskala Maribor in nagovorila Štajerce v Zavodu A. M. Slomška, zvečer pa v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru predvsem študente, ki bivajo v študentskem domu sv. Vincencija. V četrtek sta se med drugim srečala z nadškofom Stanislavom Zoretom (na fotografiji) in pomožnim škofom Antonom Jamnikom, zvečer pa nagovorila in molila z več sto verniki v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, odkoder so spodnje fotografije in povezetek pričevanja (fotografije Jože Pavlič).
»Sin moj, ti imaš Nebeškega očeta!«
»Evropa potrebuje Jezusa! Cerkev v Evropi se mora dvigniti. Bog kliče može in žene, da bi mu služili. Bog kliče vse nas, da oznanjamo evangelij! Na delovnem mestu, doma, na ulici, kjerkoli ste, povsod živite kot božji otroci. Vsa področja življenja potrebujejo Jezusa,« je Isaac opogumljal zbrane, da podarijo življenje Bogu. Pred tem je povedal zgodbo o svojem življenju: rodil se je en dan pred tem, ko bi mama morala po naročilu policije narediti splav. Njegov oče je bil namreč zaradi pričevanja evangelija v zaporu in policija je menila, da bi bil, kot je dejal, »otrok pridigarja tudi pridigar«. »Rodil sem se v sedmem mesecu nosečnosti. Imel sem komaj en kilogram. Mnogi so rekli: ta otrok ne bo preživel. Mama je molila, vedela je, da Jezus temu otroku lahko pomaga. Danes sem star 33 let. Sem zdrav, imam družino in mi gre dobro.« Isaac je z zbranimi delil tudi spomin na prvo srečanje z očetom, star je bil štiri leta, ko je prvič prišel iz zapora. »Bal sem se ga, nisem ga poznal. On pa mi je rekel: Moj sin, ti imaš nebeškega očeta. On te ne bo nikoli pustil na cedilu. On te ljubi. Tvoje življenje je v njegovih rokah.«
Pred 70 leti je bilo na Kitajskem 70 tisoč kristjanov, danes jih je 150 milijonov
Ko je bil Isaac star enajst let, je začel oznanjati. »Oče je bil v zaporu in prevzel sem njegovo delo. Na Kitajskem Bog uporabi veliko otrok in žena, da oznanjajo, ker so očetje in možje v zaporih. Bog ljubi Kitajsko!« Povedal je, da je bilo pred 70 leti na Kitajskem komaj 70 tisoč kristjanov. Ob preganjanjih, zapiranju, šikaniranjih, številnih mučenjih in ubojih, pa so krščanske skupnosti rasle, Bog je gradil skupnost. Danes je na Kitajskem 150 milijonov kristjanov!« Ko je družina brata Yuna leta 2001 prebežala v Nemčijo, je oče Isaacu naročil: »Sin moj, zdaj moramo služiti Evropi!« Kot je dejal Isaac, je v sedemdesetih letih na Kitajskem delovalo 15 misijonarjev, prinašali so Sveta pisma, jih učili moliti. »Tudi Slovenija je poslala na Kitajsko misijonarje. Zdaj k vam prihajamo misijonarji iz Kitajske. Mi vsi smo misijonarji!«
Sin Isaac je pričeval v nemščini, prevajal je grosupeljski župnik Janez Šket, ki gosta iz Kitajske vse dni spremlja, pričevanje brata Yuna iz kitajščine je simultano prevajala Marjanca Firm.
Brat Yun: "Moja mama je bila moj misijonar. takrat so bili duhovniki zaprti, misijonarji pa izgnani iz Kitajske"
»Kdo izmed vas verjame, da je Sveto pismo božja beseda? Kdo izmed vas verjame, da je Kristus zares vstal od smrti? … « Z vprašanji zbrani množici vernikov je začel pričevanje tudi brat Yun. »Obrnite se k drugemu in mu naglas povejte: Vsi smo priče njegovega vstajenja! Amen. Aleluja!« Vero je brat Yun prejel od mame. Za Jezusa je slišala od misijonarjev, ko je bila še mlada, vendar potem, ko so komunisti misijonarje izgnali, duhovnike pa zaprli in mučili, je na Jezusa pozabila. Ko so oečtu zdravniki postavili diagnozo »rak v zadnjem stadiju«, pa je od žalosti padla v depresijo. »pri njej se je oglasil satan. Satan uničuje življenje, daje nam slabe misli. Mami je ukradel vsako upanje in ji naročil, naj naredi samomor. Ko se je želela obesiti, je zaslišala glas: otrok, vrni se domov! Jezus te ljubi. To je bilo sredi noči. Sveti Duh jo je spomnil na besede, ki so jih oznanjali misijonarji. Spomnila se je misijonarjevih besed: čeprav ne bomo več v deželi, ne pozabi, da te Jezus ne bo zapustil, jezus te ljubi. Mama je padla na kolena in rekla: Gospod, toliko let je že mimo, jaz sem pozabila nate, ti pa nisi pozabil name. V joku je poklicala nas otroke. Vstali smo in z njo molili. Mama je klečala in klicala Jezusovo ime … Teden za tem je oče popolnoma ozdravel.« Kot je dejal brat Yun, takrat na Kitajskem ni bilo duhovnikov, bili so zaprti, ni bilo misijonarjev, bili so izgnani. »Moja mama je bila moj misijonar."
"Mao Cetung je hotel dokazati, da je Biblija za v zgodovinski muzej. Danes je evangelij živ, sliko Mao Cetunga pa komaj najdete v muzeju"
Na Kitajskem je bilo Sveto pismo prepovedano. Če so pri komu našli Sveto pismo, so ga gotovo zaprli, je povedal brat Yun: "Na oblasti je bil Mao Cetung. Celemu svetu je hotel dokazati, da je Biblija za zgodovinski muzej. Vendar po 70 letih: Mao je umrl, Jezus živi! Če greste danes na Kitajsko, boste težko našli sliko Mao Cetunga, poiskati jo boste morali v zgodovinskem muzeju!«
Ker Sveto pismo ni bilo dovoljeno, so se ga učili na pamet. V malih krščanskih skupnostih je vsak dobil nalogo, da se nauči kakšno poglavje evangelija na pamet. Večina kristjanov je bilo na podeželju, niso bili izobraženi. »Ko smo se učili na pamet, smo bili z Gospodom. Vsi smo lahko njegove priče, vsi lahko razširjamo evangelij. Moji bratje in sestre niso le oznanjali evangelij, ampak so postajali Gospodovi učenci.« Ko so oznanjali evangelij, so mnoge aretirali. Ko so brata Yuna nekoč zvezanega in slečenega pretepali in kričali, kdo je in kaj počne, je dobil navdih od Svetega duha. »Zakričal sem: Nebeški človek sem! Ko so me vprašali: Nebeški človek, kje živiš, sem odgovoril: Živim v vasi Evangelij. Gospod je položil besede v moja usta.« Ko so ga naprej spraševali, kako je ime njegovemu očetu, je odgovoril: »Neskončna milost«, ob vprašanju imena matere pa je dejal: »Vera, upanje, ljubezen.« Policija ni razumela, je dejal brat Yun, mislili so si: »Ta človek je zmešan!«
Brat Yun, ki je v zaporu preživel več kot deset let, je dejal, da ga je Jezus v zaporu naučil ljubezni. O mukah in hkrati zaupanju, o božjih dotikih v najhujših letih samice, o molitvi in čudežih je brat Yun napisal knjigo Nebeški človek. Pri založbi Družina je izšel že ponatis. Po pričevanju in molitvi za Evropo, za Slovenijo, za slovenske družine in molitvi nad posamezniki je brat Yun še v cerkvi sv. Jožefa podpisal desetine knjig in vsakemu, v kitajščini seveda, napisal posvetilo.
V cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani je bratu Yunu in njegovemu sinu prisluhno več sto ljudi.
Ob koncu je brat Yun še skoraj dve uri podpisoval knjige Nebeški človek in vsakemu napisal posvetilo v kitajščini. Nad posamezniki je, kdor je to želel, tudi molil. Prisluhnete mu lahko noco ob 20. uri v Komendi, jutri zvečer v Grosupljem, v nedeljo pa v Moravčah in v Novem mestu.
Vir: Družina